So 3-Z Pozitivne Slovenije le lepa predvolilna obljuba?

Lista Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija predlaga izhod “iz krize s 3-Z” – šlo naj bi za tri ključne nacionalne razvojne prioritete: zdravje, zeleno in znanje. Menijo tudi, da za te 3-Z potrebujemo nacionalno soglasje, ki ga lahko dosežemo le s konkretno strategijo.

Če bi šlo za nedvoumne prioritete, verjetno posebne strategije za dosego nacionalnega konsenza ni potrebno izumljati. Le težko predstavljamo, da si ljudje ne bi želeli biti zdravi, imeti dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, živeti v zdravem in čistem okolju ter imeti dostop do kakovostnega izobraževalnega sistema ...

Problem pa seveda lahko nastane – in ta se že jasno kaže – če so 3-Z le všečna predvolilna obljuba. 

Čeprav nam boste morda očitali, da se že ponavljamo, bomo kljub temu tudi tokrat izpostavili podporo Zorana Jankoviča projektu TEŠ 6.

Zakaj?

Poglejmo najprej prvi Z – zdravje. Kurjenje fosilnih goriv poleg okolju in podnebju škodi tudi zdravju ljudi. Koristi manjšega onesnaženja zraka, kot posledice opuščanja rabe fosilnih goriv, se na evropski ravni merijo v milijardah evrov. Ni jasno, kako se tu torej izraža skrb Pozitivne Slovenije za zdravje ljudi.  Ocene vplivov projekta TEŠ 6 na zdravje so izjemno pomanjkljive, kljub temu pa lahko ugotovimo, da ima kurjenje umazanega lignita več negativnih posledic za zdravje kot na primer obnovljivi viri energije. 

Pa poglejmo obnovljive vire energije, oz. drugi Z – zeleno. Zoran Jankovič napoveduje, da bomo v Sloveniji do leta 2015 25 % energije pridobili iz obnovljivih virov energije. To je ambiciozen cilj, ki presega že sprejete zaveze Slovenije v okviru EU (EU smo obljubili 25 % obnovljivih virov do leta 2020) in za dosego katerega bi bilo potrebno resno zavihati rokave. 

Najprej bi bilo potrebno začeti z intenzivnim vlaganjem v zmanjšanje rabe energije – v programu Pozitivne Slovenije je kot ukrep na tem področju omenjena le energetska sanacija sosesk. Na področju prometa, pohvalno, na vidno mesto postavljajo vlaganje v železniško infrastrukturo, a žal ta investicija v štirih letih ne bo prinesla zmanjšanja rabe energije v prometu. Predpogoj za dosego ambicioznega cilja na področju obnovljivih virov – učinkovita raba energije – je v programu torej naslovljen nezadostno. 

Dosega cilja obnovljivih virov je odvisna tudi od skupne proizvodnje energije. Ker Jankovič jasno podpira končanje projekta TEŠ 6, se bo ob vključitvi te elektrarne v omrežje (TEŠ to predvideva v letu 2014) skazila tudi bilanca obnovljivih virov v energetski mešanici. V tem primeru bi lahko rekli, da je v napovedih stranke zaznati nerazumevanje energetske politike.

Če zaključimo s tretjim Z – znanje. Res je, da imamo znanje za obratovanje elektrarne na lignit kar doma; tudi lignit znamo kopati učinkovito. Pomembnejše je vprašanje, ali imamo doma tudi vsa druga potrebna znanja za učinkovito in zeleno proizvodnjo ter porabo energije. Energetski sektor se bo – hočemo ali nočemo – moral usmeriti na trajnostno pot, žal pa se odgovor na prejšnje vprašanje izrisuje vse bolj jasno. In ta je, da doma nimamo pravih znanj, da bi spravili energetski sektor na tako pot. Program Pozitivne Slovenije ne nakazuje, da bo razvijal takšna znanja. 

Na koncu se moramo zato vprašati, ali ni program Pozitivne Slovenije le dobro napisana zbirka idej, ki že v kali nimajo možnosti, da bi se razvile, ker stranka nekritično podpira ideje, ki z njenim programom nimajo zveze.