Trajnostna prometna politika – kaj je že to?

V času predvolilnih bojev je besedna zveza »trajnostni razvoj« pogosto zlorabljana v parolah političnih strank za pridobivanje glasov volivcev.

Zožena je na en ali dva ukrepa na področju varovanja okolja. To kaže na nepoznavanje samega pomena besedne zveze s strani političnih skupin ali še huje, na zavajanje javnosti. 

Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) [1] je zato pri političnih strankah preverila poznavanje pomena trajnostne prometne politike in z bojaznijo ugotovila, da Sloveniji na tem področju ne kaže najbolje.

Ker je prometna politika pomemben del širših politik vsake države, je potrebno mobilnost trajnostno načrtovati in oblikovati, kar ima pozitivne učinke za državo in njene prebivalce. Na drugi strani pa imajo netrajnostne prometne odločitve mnogo negativnih posledic, ne le na okolje, temveč tudi na kakovost bivanja ljudi. 

V Sloveniji se negativni vplivi kažejo preko vse pogostejše rabe osebnega avtomobila in povečevanju tranzitnega prometa. Slovenska gospodinjstva za mobilnost zapravijo ogromen delež družinskega proračuna (s 16% smo v evropskem vrhu), država pa skoraj 10 % BDP na račun eksternih stroškov prometa. Živimo v onesnaženem okolju (zrak, hrup, razlitja nevarnih snovi), pogoste so prometne nesreče, država se zadolžuje z gradnjo avtocestnega omrežja, zaradi nepremišljenega urbanizma in prostorskega načrtovanja izgubljamo kmetijske in zelene površine, osebe brez avtomobila so depriviligirane, vse več ljudi prizadene mobilnostna revščina … Ozaveščeni prebivalci pa imajo kljub želji po spreminjanju potovalnih navad težave z izbiro.

Stranke, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, so se na zastavljena vprašanja KTPP slabo odzvale. Odgovore so posredovale le SD, SMS – Zeleni, Humana Slovenija, TRS in NPS. Stranke, ki jim ankete kažejo visoko podporo, pa se, z izjemo SD, sploh niso odzvale. To kaže na to, da se večina glavnih protagonistov za vstop v parlament (SDS, Pozitivna Slovenija, SD, Državljanska lista Gregorja Viranta, DeSUS, SLS…), , sploh ne zaveda pomembnosti prometne problematike, ki bo v prihodnosti zahtevala korenite ukrepe na področju načrtovanja in upravljanja mobilnosti. 

Koga naj torej volijo/-mo državljani in državljanke brez avtomobila ali vsi ozaveščeni državljani, ki se zavedamo posledic netrajnostne prometne politike? Tisti, ki imamo dovolj onesnaženega zraka, hrupa, zastojev, zdravstvenih posledic in finančnih izgub? 

KTPP je analizirala odgovore strank:

  • So zelo raznoliki: od ambicioznih, ki mejijo na naivnost, tistih tipičnih političnih, ki se spretno izogibajo bistvu, do takšnih, ki bi jih lahko pospravili v arhiv preteklosti. 
  • Kljub načelni naklonjenosti in poudarjanju trajnostnih elementov  razvoja mobilnosti v Sloveniji, je iz odgovorov mogoče razbrati slabo poznavanje sodobnih trajnostnih ukrepov. Iz odgovorov veje prisotnost tradicionalne ekonomske logike pri razumevanju celotnega prometnega sistema.
    Tako na primer v reklamnem predvolilnem časopisu Pozitivne Slovenije, ki smo ga v preteklem tednu prejeli v poštne nabiralnike, stranka v isti sapi obljublja varovanje okolja ter izgradnjo vseh možnih (avto)cestnih odsekov. Novi cestni odseki nedvomno še vedno prinašajo glasove, medtem ko so presodili, da jih učinkovit javni prevoz (po njihovo) očitno še ne. 
  • Še dobro, da ne maramo kamionov na za njih zgrajenih novih avtocestah, da lahko stranke ponujajo vsaj še posodobitev železnic. A vendar, zgolj za tovorni promet. 
  • Ne učimo se na napakah, ki so jih naredili drugi, kot kaže, pa tudi na tistih na lastni koži ne. 
    Ob tem si v KTPP zastavljajo naslednja vprašanja: 
    Je Pomurje z izgradnjo avtoceste postalo bolj razvito? Je za višjo obolelost otrok z astmo, ki živijo ob prometnicah kriv zgolj tranzit? Bomo izgubo BDP-ja zaradi eksternih stroškov reševali zgolj z lokalno samooskrbo in decentralizacijo? Je edini možen ukrep,ki ga poznamo, prepoved prometa? Naj zamenjamo tehnologijo, vsi ostali segmenti pa naj ostanejo isti?

Ob vsem tem ostaja dejstvo, da približno 50 % prebivalcev (otrok, starejših, invalidov in socialno šibkejših) nima dostopa do osebnega avtomobila. To pomeni, da je trenutno 50 % prebivalcev Slovenije mobilno diskriminiranih in posledično nekonkurenčnih. Tri stranke od petih, ki so na vprašanja odgovorile, pomena tega dejstva ne razumejo in posledično nanj nimajo smiselnih predlogov. Glavnim 'protagonistom' pa se – kot že rečeno – na to problematiko sploh ne zdi vredno odgovoriti.

Zato bodočim odločevalcem na področju prometa KTPP svetuje osredotočanje na pomembne vrednote naše družbe - pravičnost, enakopravnost, trajnostnost idr. Pri načrtovanju naj se zgledujejo po primerih dobre prakse (tako doma, kot v tujini), pogosteje pa se naj posvetujejo tudi s strokovnjaki s tega področja. »Promet naj ne pomeni le cest in avtomobilov!« zaključujejo.


---
Opomba:
[1] Koalicija za trajnostno prometno politiko je skupina organizacij in posameznikov, ki se s prispevki odziva na aktualno prometno politiko in dogajanje na področju prometa Sloveniji.